Zadnja majska nedelja nam je postregla s prijetnim, že kar poletnim vremenom. Obiskovalcem obeležitve 10-letnice Združenja ekoloških kmetov Gorenjske v Bohinjski Bistrici pa je ta nedelja postregla še s prijetno družbo, dobro hrano, pijačo in glasbo.

Dogodek je predsednik Štefan Dežman otvoril z napovedjo Ekološke himne. Sledila je predstavitev zgodovine društva, v kateri smo izvedeli, kako se je razvijala ideja o ekološkem kmetovanju in povezovanju ekoloških kmetov Gorenjske. Izvedeli smo tudi, kaj so člani združenja s skupnimi močmi dosegli do danes. Potrditev, da so se odločili za pravo pot, so ekološki kmetje dobili prav tako od povabljenih gostov. Prvi je obiskovalce pozdravil dr. Janko Rode, ki je poudaril, da je sicer za združenjem resnično že dolga pot, vendar pa je ta pot kratka v smislu izkušenj. Zato je potrebno v tej smeri nadaljevati in nabirati izkušnje za še večje uspehe.

G. Stane Rupnik, vodja svetovalcev iz svetovalne službe Kmetijsko Gozdarskega zavoda Kranj je najprej izrazil obžalovanje, da ne more obljubiti ekološkim kmetom specializiranega svetovalca, čeprav ga ti resnično potrebujejo. Ugotavlja, da se je v desetih letih bistveno spremenil odnos do kmetovanja, močno se je razvila zavest o varovanju okolja. "Smo na dobri poti in javno mnenje je na strani ekoloških kmetov." Udeležencem je zaželel uspešno gospodarjenje na kmetijah, društvu pa uspešno reševanje sedanjih in prihodnjih problemov. G. Jovič Dušan je izrazil zahvalo Martini in Francu Bavec, ki sta prva odprla pot ekološkemu kmetijstvu. Drugo zahvalo pa je podelil županu Bohinja, ki je že od samega začetka imel posluh za ekološko kmetijstvo, tako da je občina prispevala sredstva za izvedbo prvega tečaja o ekološkem kmetovanju. Poudaril je še: "Ekološko kmetijstvo je način življenja. To je treba početi z veseljem, ker ti je to življenjski cilj, ne pa zaradi subvencij." G. Kramar, župan Bohinja je ponosen, da se je ideja ekološkega kmetovanja začela razvijati v Bohinju. "Kmetijstvo že samo po sebi pomeni veliko za občino. Kmetje veliko prispevajo k ohranjanju kulturne krajine, ekološko kmetijstvo pa je v tem še nekaj posebnega." Opaža, da so ekološki pridelki vedno bolj priznani in verjame, da ima tako Gorenjska kot cela Slovenija v tem veliko priložnost. G. Sajovic, župan Tržiča najprej pove, da tudi sam ekološko kmetuje, zato ve, s kakšnimi problemi se ekološki kmetje srečujejo. Želi si, da bi na srečanju videl vsaj dvakrat več obiskovalcev. "Predvsem pa je potrebno pridobiti mladino." Gojiti je potrebno zavedanje, da je osnovna dobrina dobra in zdrava hrana in kmetje morajo ljudi prepričati, da ima ta hrana tudi svojo ceno. "Eko proizvodi so redki, naj vas ne bo sram pridelkov dobro, pošteni prodati." Dotaknil se je tudi zakona o GSO, in povedal, da "to ni zakon, ki bi pomenil, da se lahko ta hrana goji." GSO po njegovem pomeni nasilje nad naravo. Potrebni bodo previdni koraki, saj se lahko dolgoročno zgodi velika škoda. Lahko pa bi se s previdnim gospodarjenjem izkazalo, da bo ta tehnologija dolgoročno prinesla tudi kaj pozitivnega. Verjame, da Gorenjska in tudi Slovenija zaenkrat take hrane ne rabi. Zavedati pa se moramo, da je taka hrana že v trgovinah - problem je le, da na proizvodih ni napisano. Na koncu je prisotnim dal še nasvet: "Prilagoditi se bo potrebno podnebnim spremembam. Gorenjska je bogata z vodo - znati jo bo treba uporabiti v prehrani, z namakanjem, da bomo čim več pridelali." Direktorica Inštituta za kontrolo in certifikacijo Univerze v Mariboru ga. Marina Koren najprej pohvali dosedanje delo združenja in posameznikov, ki stojijo za postavljenimi cilji in jim sledijo. Tako kot g. Rupnik, ugotovi, da: "Gorenjskim ekološkim kmetom manjkajo predvsem svetovalci, specialisti za ekološko kmetovanje." Valentina Aleksič iz inštituta Kon-Cert je udeležencem zaželela lep dan in da bi se združenju v naslednjih desetih letih članstvo vsaj podvojilo. Na koncu je udeležence pozdravil še ravnatelj OŠ Bohinjska Bistrica, ki je izrazil veselje in ponos, ko vidi, da je danes vredno ohranjati tradicionalen način pridelovanja hrane. Idejam zdravega načina življenja so naklonjeni tudi v šoli, saj verjame, da se mora mladina vzgajati v to smer. "Ekološko kmetijstvo je dokaz, da dobro izkušnjo v kmetovanju ne gre zavreči, ampak jo je potrebno vzgajati naprej. To je prava usmeritev, ki je povezana s koreninami našega naroda."

Po uradnih govorih nas je sprostil skeč kako kmetuje mladi rod: "Ekološki kmet ml.", v katerem smo na zabaven in malo ironičen način prepoznali probleme in zagate ekoloških kmetov, ko se srečajo z birokratsko natančno kontrolorko ekološkega kmetovanja.

Sledilo je še sproščeno druženje ob kosilu in kasneje ob zvokih Hišnega ansambla Avsenik. Za člane, ki se niste mogli udeležiti dogodka, prilagamo še nekaj fotoutrinkov.